APDEJT.si

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Severnoameriško poveljstvo zračnih sil (NORAD) je v sredo v identifikacijskem območju zračne obrambe Aljaske prestreglo štiri ruska letala. Ameriška vojska je nadzirala dva ruska bombnika Tu-95 in dva lovca Su-35, ko so leteli blizu Aljaske, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti med Zahodom in Rusijo.

Letališče České Budějovice je v sredo preusmerilo dva leta iz turističnih destinacij zaradi aktivnosti češke vojske v zračnem prostoru, ki meji na letališče. Letalo iz Burgasa v Bolgariji je pristalo v Pragi, letalo iz turške Antalye pa na Dunaju.

Od septembra 2025 bo Dnev obrambe in državljanstva (JDC), ki je obvezen za mlade med 16. in 25. letom starosti, doživel korenite spremembe. V prihodnje bo postal bolj "militariziran" z dejavnostmi, kot so igre vlog, obroki z bojnim obrokom in lasersko športno streljanje. Ta transformacija naj bi mladim ponudila drugačno izkušnjo v okviru njihove državljanske dolžnosti.

Poljska vojska je sporočila, da so njihova letala MiG-29 prestregla rusko letalo Il-20, ki je izvajalo izvidniško misijo v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem. Rusko letalo ni kršilo poljskega zračnega prostora, letelo pa je brez načrta leta.

Združene države so lani zbrale obveščevalne podatke o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o tem, kako so njihovi vojaki pošiljali Palestince v tunele v Gazi, za katere so Izraelci verjeli, da so morda minirani. Informacije so bile posredovane Beli hiši in analizirane s strani obveščevalne skupnosti v zadnjih tednih administracije nekdanjega predsednika Joeja Bidna. Mednarodno pravo prepoveduje uporabo civilistov kot ščitov med vojaškimi aktivnostmi.

Severna Koreja je izstrelila balistično raketo v smeri Japonskega morja, poročajo južnokorejski viri. Izstrelitev je potrdilo južnokorejsko tiskovno agencijo Yonhap.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Grški sindikat ENEDEP je protestiral proti Natovi logistični bazi v Keratsiniju zaradi prevoza orožja, poudarjajoč, da pristaniška infrastruktura ne bo del vojnega stroja. Medtem Economist poroča, da Vladimir Putin izvaja hibridno vojno proti Natu s sabotažami, droni in dezinformacijami, da bi se izognil neposrednemu konfliktu. Ukrajinski droni so poskušali napasti industrijski cilj v ruskem mestu Orsk. Venezuela pa je obtožila ZDA kršitve zračnega prostora s strani ameriških bojnih letal.

Ameriška raketna rušilka USS Gravely je prispela v Trinidad in Tobago, ki je arhipelag, oddaljen približno 10 km od obale Venezuele. Prihod ladje sovpada s povečanim pritiskom ZDA na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Venezelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je obtožil ZDA "vojaškega nadlegovanja", rekoč, da so bojna letala ZDA letela blizu venezuelskih obal v Karibskem morju. Padrino López je dejal, da je pet ameriških lovcev F-35 preletelo območje Maiquetía in da je to provokacija ter grožnja varnosti države. Obtožbe prihajajo v času, ko ZDA izvajajo vojaške operacije proti domnevnim narkočolnom.

V Atlantiku je bil uspešno preizkušen Rheinmetall Mission Master 2.0, ki je bil izpuščen iz vojaške ladje in je samostojno priplaval do obale, kot del Natovega preizkušanja avtonomnih sistemov za pomorske operacije. Hkrati zahodni uradniki izražajo zaskrbljenost zaradi gibanja ruske obveščevalne ladje Yantar, ki naj bi se gibala v vodah severne Evrope in potencialno pripravljala sabotaže okoli Britanskih otokov.

Uspešno splovitev prve tajvanske podmornice "Hai Kun" predstavlja pomemben preboj v obrambni industriji države. Ta projekt pa ni samo prikaz tehnološke moči, ampak je tudi postal osrednja točka kitajske kognitivne vojne proti Tajvanu. Peking se zaveda strateškega in psihološkega pomena gradnje podmornic, zato izvaja vpliv prek mnenjskih voditeljev.

Donald Trump je ponovno pozval države NATO, naj sestreljujejo ruska letala, ki kršijo njihov zračni prostor, vendar se ni zavezal k uporabi ameriških sil. Poudaril je, da ima Rusija ogromno vojaško moč in da bo NATO pomagal Ukrajini v vojni proti Rusiji, s čimer bi imela Ukrajina možnost zmagati.

Med obiskom ministra za obrambo ZDA, Pita Hegseta, v demilitarizirani coni je Severna Koreja izstrelila približno deset raket iz večcevnih raketometov proti Rumenem morju. Do izstrelitev je prišlo malo pred prihodom Hegseta.

Severna Koreja je 3. novembra izstrelila približno deset raket med obiskom norveškega ministra za obrambo, Bjørna Arilda Grama, v demilitariziranem območju na meji med Severno in Južno Korejo, poroča Yonhap.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Evropska unija ostaja zavezana svojemu načrtu o postopnem prenehanju uvoza ruske nafte do leta 2028, kljub pritiskom, naj bi ta rok premaknili. Madžarska in Slovaška uvozita približno 200.000–250.000 sodčkov ruske nafte dnevno, kar predstavlja približno 3 odstotke povpraševanja po nafti v EU. Prihodki od goriv so pomagali Moskvi financirati vojno, zato EU želi zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov.